Pokojninska reforma

2.4.2025

Socialni partnerji so podpisali dogovor o predlogu pokojninske novele, ki ga je pripravila pogajalska skupina Ekonomsko-socialnega sveta. Vse tri strani – vladna, delodajalska in sindikalna – so ob tem izrazile zadovoljstvo in poudarile pomen dialoga.

Socialni partnerji, ki v ponedeljek kljub napovedim niso podpisali dogovora o predlogu pokojninske novele, ki ga je pripravila pogajalska skupina Ekonomsko-socialnega sveta, so to storili danes.

Premier Robert Golob je pred podpisom dogovora dejal, da so vsi v pogajanja vpleteni ponovno dokazali, “da je spoštljiv dialog med različnimi akterji tisti, ki pripelje do najboljših rešitev, predvsem pa do najbolj uravnoteženih”. Poudaril je, da aktualna vlada od prvega dne prisega na to, da je socialni dialog ključen in da mora biti voden v konstruktivnem in spoštljivem tonu. Dogovor o pokojninski reformi med socialnimi partnerji, je po dogovoru o plačni reformi, po Golobovih besedah druga zmaga dialoga in spoštovanja med akterji.

“Pokojninska reforma ni nekaj, kar bi nastalo zaradi pričakovanja kogarkoli, ampak zaradi tega, ker je to nuja, ker se staramo in ker je treba za javni pokojninski sistem poskrbeti, da bo tudi javnofinančno vzdržen,” je dejal Golob. Socialni partnerji so pri tem po njegovih besedah zasledovali tri cilje – poskrbeti za ustrezne pokojnine sedanjih upokojencev, poskrbeti, da bo pokojninski sistem vzdržen še dolga leta in da bo javna blagajna lahko izplačevala ustrezne pokojnine tudi v prihodnosti ter poskrbeti za zaupanje tudi mlajših generacij v to, da bodo pokojnine še naprej ustrezno visoke oziroma dostojne

“Vse te tri cilje je bilo treba zložiti v mozaik in jaz sem ponosen, da je to vsem socialnim partnerjem uspelo,” je dejal premier. Uravnoteženost pogajanj se po njegovi oceni najbolj vidi v tem, da spremembe ne gredo na škodo sedanjih upokojencev. “Ravno obratno, s sistemskimi ukrepi smo dosegli to, da smo varstveni dodatek administrativno razbremenili, letni dodatek sistemsko uredili, kar pomeni, da ne bo več stvar posamezne vlade in posameznega proračuna in uvedli nov, popolnoma nov zimski dodatek, ki je ravno tako sistemsko urejen in na tam na ta način poskrbeli, da bodo vsi upokojenci poleg sedanjih dodatkov dobili še tako imenovano božičnico,” je naštel Golob.

Pojasnil je, da bo prvi zimski dodatek izplačan že v letošnjem letu ob novembrski pokojnini in bo ta znašal 150 evrov, nato pa se bo do leta 2030 dvigoval za 20 evrov na leto. Sistemska ureditev vseh dodatkov je po njegovih besedah pomembna predvsem zato, ker zdaj ti ne bodo več prepuščeni vsakokratnim odločitvam politike, temveč je bila sprejeta odločitev, da, da upokojencem to pripada in to postaja zakonska pravica.

“Pokojnine in skrb za starejše so eno od vodil vsake socialno orientirane vlade, tudi naše, zato nam bi bilo tako pomembno, da se taka reforma, ki skrbi za dolgoročno vzdržnost, ne izvaja na račun obstoječih upokojencev in ta cilj smo, verjamem da v celoti izpolnili ravno s sistemizacijo teh ukrepov,” je zaključil Golob.

Kakšne spremembe se obetajo?

Po predlogu pokojninske novele, ki je še vedno neuraden, se bo zahtevana upokojitvena starost od leta 2028 postopno podaljševala in bo od leta 2035 za dve leti daljša kot zdaj.

Obdobje za izračun pokojninske osnove se bo od leta 2028 podaljševalo, od leta 2035 pa bo vključevalo najugodnejših zaporednih 40 let zavarovanja, pri čemer bodo pet najmanj ugodnih let izločili.

Odmerni odstotek za izračun pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe se bo z zdajšnjih 63,5 odstotka od leta 2028 naprej postopno zviševal, od leta 2035 pa znašal 70 odstotkov.

Pri usklajevanju pokojnin bodo bolj upoštevali rast cen življenjskih potrebščin in manj rast plač. Predvidena je tudi božičnica, in sicer že novembra letos.

Vir: MMC RTV SLO