Oskrbovalec družinskega člana – prej družinski pomočnik
Z Zakonom o dolgotrajni oskrbi se je pravica do družinskega pomočnika, opredeljena v Zakonu o socialnem varstvu, preoblikovala v pravico do oskrbovalca družinskega člana. Informacije o pravicah, storitvah in financiranju dolgotrajne oskrbe so na voljo na strani Uveljavljanje dolgotrajne oskrbe.
Kdo ima lahko oskrbovalca družinskega člana?
Oskrbovalec družinskega člana je družinski član, ki nudi oskrbo upravičencu do dolgotrajne oskrbe, ki je bil po oceni upravičenosti do dolgotrajne oskrbe, uvrščen v 4. ali 5. kategorijo in zato prejema delno plačilo za izgubljeni dohodek in je vključen v obvezna socialna zavarovanja. Pravica do oskrbovalca družinskega člana se izvaja od 1. januarja 2024 dalje.
Ponuja alternativo upravičencem do institucionalnega varstva, s poudarkom na zagotovitvi večje intimnosti, individualnosti, solidarnosti, osebne komunikacije, domačnosti in topline. Je pravica, pri kateri, lahko v primerih in pod zakonskimi pogoji, namesto celodnevnega institucionalnega varstva, upravičenec izbere družinskega člana, ki mu nudi pomoč v domačem okolju.
Vsak upravičenec, ki izbere to obliko dolgotrajne oskrbe je od 1. 7. 2025 lahko upravičen tudi do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti glede na kategorijo, v katero je uvrščen po ocenjevanju upravičenosti, in do storitev e-oskrbe.
Kdo je lahko oskrbovalec družinskega člana?
OSKRBOVALEC družinskega člana je lahko polnoletna oseba, ki izpolnjuje naslednje lastnosti oziroma pogoje:
- je psihofizično sposobna opravljati naloge oskrbovalca družinskega člana;
- je družinski član upravičenca in ima prijavljeno stalno ali začasno prebivališče na istem naslovu kot upravičenec in tam tudi dejansko prebiva;
- iz kazenske evidence izhaja, da ni bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo, kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost ali kaznivega dejanja zoper premoženje;
- ima opravljeno osnovno usposabljanje iz prvega odstavka 30. člena tega zakona oziroma ga opravi najpozneje v treh mesecih od izvršljivosti odločbe o izbiri oskrbovalca družinskega člana.
Kandidat za oskrbovalca družinskega člana mora, preden začne opravljati predvidene naloge, zapustiti trg dela. Če ima uporabnik dva oskrbovalca družinskega člana pa mora kandidat za oskrbovalca družinskega člana nastopiti delovno razmerje s polovičnim delovnim časom. Oskrbovalec družinskega člana lahko sočasno zagotavlja dolgotrajno oskrbo največ dvema upravičencema, s katerima prebiva na istem naslovu.
Oskrbovalec družinskega člana zagotavlja dolgotrajno oskrbo upravičencu skladno z osebnim načrtom, v zvezi z opravljanjem teh nalog pa mesečno poroča koordinatorju dolgotrajne oskrbe. Poročilo vsebuje najmanj seznam opravljenih storitev dolgotrajne oskrbe in zaznane posebnosti v povezavi z opravljanjem dolgotrajne oskrbe in način ukrepanja.
Kakšne pravice ima oskrbovalec družinskega člana?
Oskrbovalec družinskega člana ima pravico do:
- delnega plačila za izgubljeni dohodek (1,2 oz. 1,8 kratnik minimalne plače, če skrbi za dva upravičenca);
- vključitve v obvezna socialna zavarovanja;
- načrtovane odsotnosti (21 dni na leto) in
- usposabljanja in strokovnega svetovanja.
Vloga za uveljavljanje pravice do oskrbovalca družinskega člana in izbiro oskrbovalca družinskega člana.
.
.
Preberite še:
- Oskrbovalec družinskega člana – prej družinski pomočnik
Družinski pomočnik je lahko oseba, ki ima isto stalno prebivališče kot invalidna oseba, oziroma eden od družinskih članov invalidne osebe. - Demenca: Kako prepoznati prve znake in kaj storiti, če starš zavrača pregled?
05. 05. 2026 Demenca ni le ena bolezen, temveč krovni izraz za upad kognitivnih sposobnosti, ki so dovolj hude, da ovirajo vsakodnevno življenje. Najpogostejša oblika je Alzheimerjeva bolezen, ki predstavlja okoli 60 % primerov. Razumevanje te bolezni je prvi korak k temu, da svojemu bližnjemu zagotovimo dostojno starost. Demenca v številkah: Svet in Slovenija Demenca … - Pomoč na domu
Pomoč na domu je namenjena pretežno starejšim osebam, ki živijo na svojem domu, vendar se zaradi bolezni ali drugih težav povezanih s starostjo ne morejo več v celoti oskrbovati ali negovati sami, niti tega v zadostnem obsegu ne zmorejo njihovi svojci ali sosedje. - Dnevni centri
V Dnevnem centru se izvaja storitev dnevnega varstva, namenjena posameznikom, ki še ne potrebujejo celodnevne oskrbe. Gre za oblika varstva, v katero se vključujejo osebe stare nad 65 let, ki zaradi posebnih potreb potrebujejo nadzor, varovanje in pomoč. - Dnevna oskrba v domačem okolju
Dnevna oskrba je program na področju dolgotrajne oskrbe starostno onemoglih, kronično bolnih in invalidnih ljudi, pri katerem lahko pride človek preko dneva v ustanovo, kjer oskrbovalci poskrbijo za njegove potrebe.
