Negovalne bolnišnice
Komu so namenjene?
Negovalna bolnišnica je namenjena neakutni zdravstveni oskrbi in negi bolnikov, največkrat starostnikov, pri katerih je končano akutno zdravljenje bolezni ali poškodbe, zaradi katere so bili sprejeti v bolnišnico. Obravnava bolezni praviloma več ne zahteva diagnostičnih postopkov in terapevtskih posegov, pacienti pa zaradi splošnega zdravstvenega stanja vseeno potrebujejo zdravstveno nego, ki je ni mogoče zagotoviti v domači oskrbi ali v socialnem zavodu.
Koliko časa traja namestitev?
Ob zastavljenem cilju in predvidenem trajanju podaljšanem bolnišničnem zdravljenju (PBZ), povprečno 32 dni – v izjemnih primerih tudi nad 45 dni, naj bi bila dosežena ozdravitev ali vsaj pomembno izboljšanje kliničnega stanja bolnika.
Kdo bolnika napoti?
Bolnika napoti na podaljšano bolnišnično zdravljenje njegov oddelčni zdravnik z napotnico, in sicer šele po pretečeni dvojni ležalni dobi, ki je predpisana za oddelek, kjer je bolnik na akutni obravnavi.
Za sprejem se dogovarjata napotni in sprejemni zdravnik, saj je pogosto potrebno pred premestitvijo preveriti splošno stanje bolnika, ustreznost napotitve na podaljšano zdravljenje, razpoložljive prostorske kapacitete, morebitno potrebo po izolaciji in drugih ukrepih za zaščito bolnikovega zdravja.
Kratkotrajna namestitev v domu za starejše
Če je bila prošnja po nastanitvi v negovalni bolnišnici zavrnjena, nujno pa potrebujete pomoč pri negi varovanca, si lahko pomagate s kratkotrajno namestitvijo v domu starejših občanov. Ne vsi, nekateri pa vendar ponujajo možnost kratkotrajne namestitve (do treh mesecev).
.
.
Preberite še:
- Hospic
18. 02. 2026 Hišo Ljubhospic je ob njeni deseti obletnici delovanja obiskal premier Robert Golob, ki je ob tem napovedal ustanovitev javnega zavoda Hospic Slovenija, ki bo poskrbel, da bodo najpozneje v štirih letih hospici začeli delovati tudi drugje po Sloveniji. Po besedah premierja Roberta Goloba je Hiša Ljubhospic v Ljubljani vzorčen primer, kako proces, ki čaka … - Oskrbovana stanovanja
15.4.2025 Komu so namenjena? Za starejše od 65 let, ki še lahko živijo sami, vendar jim prav pride občasna pomoč, ki je doma ne morejo dobiti, so oskrbovana stanovanja najboljša možnost. Starejši tako še vedno ohranijo avtonomijo in samostojnost, kakršno so imeli doma, izognejo pa se institucionalnemu varstvu, kot so domovi za starejše. Vendar je … - Ali SeneCura res prodaja domove za starejše?
16.4.2025 Na ministrstvu so v sporočilu za javnost zapisali, da so bili iz medijev obveščeni, da naj bi se avstrijska družba SeneCura umaknila iz slovenske mreže domov starejših in prodala sedem domov, v katerih je nastanjenih približno 850 oskrbovancev. O tem je namreč ta teden poročal portal Necenzurirano. Ministra Simona Maljevca po navedbah ministrstva podjetje o tej nameri ni obvestilo – … - Oskrbnine v domovih za starejše višje?
1.3.2025 Redna letna uskladitev oskrbnin v domovih za starejše s 1. marcem znaša 0,7 odstotka. Po navedbah ministrstva za solidarno prihodnost to pomeni, da ne bodo sledile 15-odstotnemu dvigu stroškov dela. Minister Simon Maljevac je letošnjo redno letno uskladitev dovolil le v vrednosti zakonsko predvidenega absolutnega minimuma. Prepričan je namreč, da premiki na trgu ne smejo vplivati … - Oskrbovana stanovanja: kaj preveriti pred vselitvijo?
01. februarja 2025 Ni nujno, da mora lastnik kot najemodajalec ali kot prodajalec oskrbovanih stanovanj obenem obvezno zagotavljati storitve, kot denimo pomoč pri pospravljanju, kuhanju, umivanju, oblačenju, hranjenju … Gre namreč za stvar dogovora med stanovalci in ponudniki, kar pomeni, da je lahko ali pa ne predvideno ob najemu oziroma ob nakupu. “Lastnik ali prodajalec …
