Zdravilišča
Do zdraviliškega zdravljenja so upravičene zavarovane osebe na podlagi odločbe ZZZS, če se ugotovi, da izpolnjujejo pogoje, ki jih podrobneje določajo Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja.
.
Pogoji, ki jih je potrebno izpolnjevati
Zavarovane osebe imajo skladno s Pravili obveznega zdravstvenega zavarovanja pravico do zdraviliškega zdravljenja, če pri njih obstaja zdravstveno stanje opredeljeno v 45. členu Pravil in če je z izvedbo zdraviliškega zdravljenja pričakovati povrnitev funkcionalnih sposobnosti.
Zdraviliško zdravljenje traja 14 dni (stacionarni način) oz. 10 dni (ambulantni način). Izjemoma sme imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija pri določenih zdravstvenih stanjih (politravma s težjo funkcionalno prizadetostjo motorike; nevrokirurške operacije na centralnem ali perifernem živčevju s težjo funkcionalno prizadetostjo motorike; novo odkrite organske pareze in paralize s klinično jasnimi funkcionalnimi motnjami) na predlog zdravilišča podaljšati zdraviliško zdravljenje do 21 dni, če je s podaljšanjem zdraviliškega zdravljenja pričakovati dodatno izboljšanje funkcionalne sposobnosti. Zavarovana oseba lahko uveljavlja pravico do zdraviliškega zdravljenja zaradi iste bolezni oziroma poškodbe ob njenem klinično pomembnem poslabšanju, če sta od izdaje predhodne odločbe, s katero je že bilo odobreno zdraviliško zdravljenje, pretekli dve leti (pri otrocih eno leto), seveda ob predpostavki, da zavarovana oseba izpolnjuje že navedene pogoje za takšno obliko zdravljenja, katere mora vsakokrat ugotoviti imenovani zdravnik.
Postopek odobritve zdraviliškega zdravljenja
Če gre za zdraviliško zdravljenje, ki je nadaljevanje zdravljenja v bolnišnici, predlog za napotitev poda zdravnika, ki zavarovano osebo zdravi v bolnišnici, in sicer najpozneje 5 dni pred odpustom. V primeru zdraviliškega zdravljenja, ki ni nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja poda predlog za napotitev na zdraviliško zdravljenje osebni zdravnik ali zdravnik, ki zavarovano osebo zdravi v bolnišnici. Predlog se naslovi na imenovanega zdravnika ZZZS, ki je skladno z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju pristojen za odločitev glede napotitve na zdraviliško zdravljenje.
Imenovani zdravnik odloči o pravici do zdraviliškega zdravljenja z odločbo. Njegovo odločitev pa na podlagi pritožbe, katero je potrebno vložiti v 5 delovnih dneh od prejema odločbe, presoja zdravstvena komisija.
Imenovani zdravnik v primeru ugotovitve, da je v posameznem primeru zdraviliško zdravljenje utemeljeno, v odločbi opredeli tudi vrsto, obliko oziroma standard in trajanje zdraviliškega zdravljenja. Poleg navedenega imenovani zdravnik odloči tudi o zdravilišču, v katerem se bo zdraviliško zdravljenje izvajalo, pri tem upošteva usposobljenost zdravilišča za določeno obliko zdravljenja ter v okviru tega tudi željo zavarovane osebe.
Zavarovana oseba lahko zahteva zdravljenje v drugem zdravilišču kot je določil imenovani zdravnik, če je zdravilišče usposobljeno za storitve, ki so ji bile odobrene. Predlog je potrebno vložiti pred začetkom zdraviliškega zdravljenja.
Če zavarovana oseba v času, ki ji je bil določen za zdraviliško zdravljenje in ki je naveden na odločbi, zaradi zdravstvenega stanja, opravičljivih osebnih razlogov ali zaradi razlogov na strani izvajalca ali ZZZS ne nastopi zdraviliškega zdravljenja oz. če zavarovana oseba med zdraviliškim zdravljenjem zboli ali se poškoduje in ga zato ni mogoče dokončati, mora o tem obvestiti ZZZS in zdravilišče, kamor je bil napotena. S soglasjem imenovanega zdravnika sme zavarovana oseba uresničiti pravico do zdraviliškega zdravljenja tudi v poznejšem roku, vendar najpozneje v 3 mesecih od izdaje odločbe o odobritvi zdraviliškega zdravljenja.
Pravna podlaga
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja
Predviden rok za odločitev
Skladno z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, o svoji odločitvi imenovani zdravnik izda odločbo, najpozneje v osmih dneh po prejemu predloga, če gre za zdraviliško zdravljenje, ki ni nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja oziroma v petih dneh od prejema predloga, če gre za zdraviliško zdravljenje, ki je nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja. Osemdnevni rok za odločitev velja tudi za zdravstveno komisijo v postopkih odločanja o pritožbi.
Preberite še:
- Hospic
18. 02. 2026 Hišo Ljubhospic je ob njeni deseti obletnici delovanja obiskal premier Robert Golob, ki je ob tem napovedal ustanovitev javnega zavoda Hospic Slovenija, ki bo poskrbel, da bodo najpozneje v štirih letih hospici začeli delovati tudi drugje po Sloveniji. Po besedah premierja Roberta Goloba je Hiša Ljubhospic v Ljubljani vzorčen primer, kako proces, ki čaka … - Oskrbovana stanovanja
15.4.2025 Komu so namenjena? Za starejše od 65 let, ki še lahko živijo sami, vendar jim prav pride občasna pomoč, ki je doma ne morejo dobiti, so oskrbovana stanovanja najboljša možnost. Starejši tako še vedno ohranijo avtonomijo in samostojnost, kakršno so imeli doma, izognejo pa se institucionalnemu varstvu, kot so domovi za starejše. Vendar je … - Ali SeneCura res prodaja domove za starejše?
16.4.2025 Na ministrstvu so v sporočilu za javnost zapisali, da so bili iz medijev obveščeni, da naj bi se avstrijska družba SeneCura umaknila iz slovenske mreže domov starejših in prodala sedem domov, v katerih je nastanjenih približno 850 oskrbovancev. O tem je namreč ta teden poročal portal Necenzurirano. Ministra Simona Maljevca po navedbah ministrstva podjetje o tej nameri ni obvestilo – … - Oskrbnine v domovih za starejše višje?
1.3.2025 Redna letna uskladitev oskrbnin v domovih za starejše s 1. marcem znaša 0,7 odstotka. Po navedbah ministrstva za solidarno prihodnost to pomeni, da ne bodo sledile 15-odstotnemu dvigu stroškov dela. Minister Simon Maljevac je letošnjo redno letno uskladitev dovolil le v vrednosti zakonsko predvidenega absolutnega minimuma. Prepričan je namreč, da premiki na trgu ne smejo vplivati … - Oskrbovana stanovanja: kaj preveriti pred vselitvijo?
01. februarja 2025 Ni nujno, da mora lastnik kot najemodajalec ali kot prodajalec oskrbovanih stanovanj obenem obvezno zagotavljati storitve, kot denimo pomoč pri pospravljanju, kuhanju, umivanju, oblačenju, hranjenju … Gre namreč za stvar dogovora med stanovalci in ponudniki, kar pomeni, da je lahko ali pa ne predvideno ob najemu oziroma ob nakupu. “Lastnik ali prodajalec …
