Dolgotrajna oskrba
Kaj je dolgotrajna oskrba?
Dolgotrajna oskrba je oblika pomoči in podpore ljudem, ki zaradi starosti, bolezni ali invalidnosti dlje časa ne zmorejo samostojno opravljati osnovnih vsakodnevnih opravil. Zajema od osebne higiene, gibanja, prehranjevanja do opravljanja gospodinjskih opravil. Gre za sistem, ki posameznikom omogoča, da čim dlje ostanejo v domačem okolju in obenem prejmejo pomoč, ki jo potrebujejo za dostojno življenje.
Kako je dolgotrajna oskrba organizirana v Sloveniji?
Sistem temelji na lokalni ravni. Izvajalce dolgotrajne oskrbe namreč izbirajo občine, ki najbolje poznajo potrebe svojih prebivalcev.
Ključno vlogo v sistemu imajo tudi vstopne točke. Teh je po Sloveniji 16, kjer lahko upravičenci od 1. junija 2025 dalje oddajajo prošnje za dolgotrajno oskrbo na domu in druge storitve.
Uporabniki nja bi na odločbo čakali v povprečju en mesec, na začetku je to nekoliko dlje zaradi večjega števila vlog.
Katere storitve so na voljo?
- Med prvimi vpeljanimi storitvami je pomoč oskrbovalca družinskega člana, v katero je že vključenih skoraj 1400 uporabnikov. Ta storitev omogoča, da za svoje bližnje lahko skrbi družinski član. V prihodnje bo to omogočeno tudi upokojencem, ki bodo za svoje delo prejeli 1,2 minimalne plače, dopust in še 40 % svoje pokojnine. Vloga za oskrbovalca družinskega člana za nove uporabnike se lahko vlagajo od 1. decembra 2023 dalje na pristojnem centru za socialno delo.
- Od 1. julija 2025 se sistemsko financira tudi e-oskrba. Gre za storitev, ki omogoča daljinsko spremljanje varnosti starejših oseb prek posebnih naprav. Za vsakega uporabnika je namenjenih 31 evrov mesečno, do storitve pa bodo upravičeni vsi starejši od 80 let in tisti, za katere bo presojeno, da jo potrebujejo. Vloga za uveljavljanje pravic se lahko vlaga na pristojnem centru od 1. junija 2025 dalje.
- Od 1. decembra 2025: možnost izbire celodnevne dolgotrajne oskrbe v instituciji (na primer oskrbo v domu za starejše), dnevne oskrbe pri izvajalcu dolgotrajne oskrbe ali denarni prejemek. Vloga za uveljavljanje pravic se lahko vlaga na pristojnem centru od 1. novembra 2025 dalje.
Kdo bo plačeval prispevek in koliko bo znašal?
Prispevek za dolgotrajno oskrbo bo od prvega julija obvezen. Zanj ne bomo prejemali položnic – plačilo bo avtomatsko obračunano. Prvič bo prispevek za dolgotrajno oskrbo obračunan z julijsko plačo 2025. Plačevali ga bodo vsi zavarovani posamezniki – torej zaposleni, samozaposleni, upokojenci in drugi zavarovanci. Višina prispevka bo 1 % od bruto plače za delojemalce in 1 % za delodajalce. Prispevek bo obvezen in bo osnova za dostop do vseh pravic iz sistema dolgotrajne oskrbe.
Več o dolgotrajni oskrbi:
.
Preberite še:
- Ujeti v sendvič generacijo: Kako poskrbeti za starše, otroke in zase?
21. 04. 2026 Se počutite kot da vas vleče na vse strani? Na eni strani so vaši starejši starši, ki postajajo vedno bolj krhki in potrebujejo vašo pomoč pri vsakodnevnih opravilih. Na drugi strani so vaši otroci, ki še vedno potrebujejo vašo pozornost, zraven pa so tu še zahtevna služba, gospodinjstvo in želja po vsaj … - Zagotovljena vdovska pokojnina
26.2.2025 V Državnem zboru Republike Slovenije je bil 12. 12. 2024 sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (v nadaljevanju ZMEPIZ-1B), ki v prehodnih določbah podaljšuje rok za vložitev zahteve za izplačilo zagotovljene vdovske pokojnine do 31. 12. 2026, prav tako pa za … - Načrtovanje dediščine
24.02.2025 Načrtovanje dediščine je ključnega pomena, saj omogoča kontrolo nad tem, kako bo vaše premoženje prešlo na vaše dediče. Brez ustreznega načrtovanja se lahko zgodi, da se premoženje porazdeli v nasprotju z vašimi željami, ali da pride do zapletov in sporov med dediči. Poleg tega načrtovanje dediščine omogoča tudi optimizacijo davčnih obveznosti in zagotavlja finančno … - Medicinski pripomočki
Medicinski pripomočki so sredstva potrebna za zdravljenje ali medicinsko rehabilitacijo, posledično znajo marsikatero tegobo starostniku olajšati ali celo odpraviti in tako prispevati h kakovostnejšemu življenju. Je pa res, da mora vsak najti zase najbolj primerno rešitev. Izbora ne manjka. - Aktivno druženje
Tečaji, delavnice, razprave, srečanja, predavanja, seminarji, krožki, itd. … vse kaže, da želja po znanju in druženju obstaja, da je resnična, ne glede na to, kateri starostni skupini nekdo pripada.
